Sporočila 2016

Sporočila odražajo razpravo v posameznih sekcijah.

S1. Kdo upravlja internet in primeri dobrih praks v regiji / Who governs the Internet and regional best practices

Sekcija je bila v angleškem jeziku / The session was in English

  • Internet governance (IG) is mainly about dialogue and co-operation between different stakeholders: the government (or the public sector at large), private sector, civil society, the technical community, and academia, as well as international organisations. All are equally important stakeholders in the dialogue.
  • The Slovenian IGF should bring together all stakeholders and promote dialogue between them; emphasis should be put on building the capacity of civil society, which brings up important issues. Discussions should be shaped in a bottom-up way.
    The government and private sectors should be more open for the dialogue, firstly within their own stakeholder groups, and secondly with other stakeholders.
  • IG policy decisions have a direct or indirect impact on the daily lives of all end users; therefore the IG bottom-up processes should follow the principles of multistakeholderism, inclusiveness and openness, respect for diversity, tolerance, consensus, transparency and accountability.
  • Internet governance is not only about technology, it is mostly about how the technology is used and how it evolves. Technology should be neutral, and technical staff accountable and more open towards policy issues.
  • Main IG issues in Slovenia, as identified by participants, are: net neutrality, cybersecurity, privacy, lack of dialogue between stakeholders, and nonexistence of local Internet community.
    Stakeholders, especially the civil society, have emphasised that continuous discussions between stakeholders are critical. The Slovenian IGF should serve as a platform for dialogue on internet-related issues. The next Slovenian IGF meeting should be organised very soon.

S2. Zakaj je pomembna PRAVA internetna nevtralnost?

  • Internetna nevtralnost je pomembna za razvoj konkurenčnega trga in inovacije ter za uveljavljanje temeljnih človekovih pravic kot je svoboda izražanja.
  • Zaradi internetne nevtralnosti se je omrežje hitro širilo ter omogočilo razvoj novih storitev in nenazadnje tudi okolje za oblikovanje sedanjih spletnih velikanov digitalne ekonomije.
  • Razprava o nevtralnosti interneta v slovenski javnosti teče že drugo leto, a še zmeraj ni dovolj zavedanja o njenem pomenu in implikacijah. Potrebno se je pogovarjati in prisluhniti vsem deležnikom, saj so med njimi velika razhajanja in konsenza ni.
  • Operaterji elektronskih komunikacij izrabljajo tehnologijo za ustvarjanje konkurenčnih prednosti na trgu. S tem pa lahko ovirajo razvoj trga, še zlasti v primeru vertikalnih integracij.
  • Zakonodaja mora postaviti jasna pravila glede nevtralnosti interneta. Regulatorji nato nadzirajo, ali se operaterji gibljejo znotraj  teh pravil, v okviru katerih imajo podjetniško svobodo.
  • Nova evropska pravila o nevtralnosti interneta, ki jih prinaša uredba, temeljijo na načelih, ki jih bo BEREC podrobneje opredelil v smernicah. Implementacija med državami članicami bo lahko različna. Pomembno vlogo bo imela sodna praksa.
  • Slovenija je orala ledino na področju internetne nevtralnosti v Evropski uniji, a svoje prednosti ni izkoristila. Težava je bila zlasti z izvajanjem zakonodaje in nadzorom spornih praks.

S3. Digitalna ločnica

  • Digitalna ločnica se kaže na različne načine, zato so različne tudi njene definicije. Ločimo tri različne vidike: dostopnost, uporabo in kreiranje tehnologij. Digitalna ločnica ima različne razsežnosti tudi glede na družbeni status posameznikov, njihovo starost, spol, fizično in kognitivno danost itd.
  • Digitalno ločnico je treba prepoznati, razumeti in zmanjševati tako med družbenimi skupinami kot širše. Pri njenem odpravljanju je ključno izboljševanje možnosti dostopa do tehnologij ter izobraževanje in usposabljanje. Za uporabo in kreiranje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) potrebujemo znanje in veščine. V Sloveniji manjkajo široke in premišljene pobude za premagovanje digitalne ločnice.
  • Z zmanjševanjem digitalne ločnice je treba pričeti že pri mladih. Na vseh ravneh izobraževanja, predvsem v osnovnih in srednjih šolah, bi več pozornosti morali posvetiti naprednim vidikom uporabe IKT ter učencem in dijakom nuditi ustrezna znanja in veščine. Mladim bi morali  nuditi tudi temeljna znanja iz računalništva in informatike. Tovrstne vsebine bi morale postati obvezne. V proces je nujno treba vključevati tudi učitelje in jih ustrezno usposobiti. Problematiko bi morali celovito in celostno obravnavati in reševati na sistemski ravni.
  • Okrepiti je treba popularizacijo napredne uporabe IKT med ženskami, kjer imamo več primerov dobrih praks. Zagotoviti bi morali večjo podporo izvajanju teh praks in projektov.
  • Invalidom in osebam s specifičnimi potrebami je treba posvetiti posebno pozornost. Slepi, slabovidni, gluhi in naglušni, motorično ali gibalno ovirani ter osebe s kognitivnimi težavami ali težavami v duševnem zdravju potrebujejo prilagoditve za enakovreden dostop do informacij in komunikacij (npr. dostop do IKT, spleta, programskih vsebin ipd.).
  • Prav tako pomembna je skrb za starejše. V državah s povprečno življenjsko dobo 70 let posameznik v svojem življenju preživi okoli osem let z določeno invalidnostjo (npr. senzorno, gibalno, kognitivno ipd.).
  • Pri snovanju in izdelovanju naprav, aplikacij in storitev bi morali slediti načelu univerzalne dostopnosti. Naprave, aplikacije in storitve naj bodo čim bolj uporabne in dostopne za vse uporabnike. Na ta način bodo lažje dostopne osebam s specifičnimi težavami, hkrati pa bo izboljšana njihova uporabnost za vse uporabnike.